nedelja, 13. september 2015

Tretji dan - od Fonyoda do Radencev



11.9.2015 petek,  Fonyod - Radenci,  152 km


Vreme je oblačno, temperatura zjutraj 9 stopinj, čez dan do 24 stopinj. Od 08.ure do približno 10.ure je deževalo. Vožnje 10 ur, od 08.ure do 18.ure. 


Prejšnji večer so mi v restavraciji povedali, da pričnejo zajtrk streči šele ob 08.uri. Tri četrti na osem se z vso opremo (ki jo predstavljata le na pol prazen nahrbtnik in kolesarska čelada v drugi roki) pojavim v recepciji, da bi poravnal račun. Tam ni še nikogar. Čez nekaj minut se pojavi od nekod kuhar v črnih cunjah in me povabi v restavracijo na kavico. Tudi zajtrk me že čaka na mizi. Bel kruh, salama in sir, maslo, med in marmelada. In še kavica z mlekom. Dobro se založim, da bo čim dalje mir. V recepciji poravnam račun - 28 eur za sobo z večerjo in zajtrkom vred se mi res ne zdi veliko. 


Par minut čez osmo zajaham kolo in nadaljujem kar naprej v hrib. Na vrhu hriba napravim nekaj posnetkov. Nad jezerom se vlečejo nizki oblaki, očitno bo tudi danes deževalo. 

 
jutranji pogled na jezero

Kmalu se cesta spusti nazaj v dolino proti jezerski obali. Vozim po ulicah precej blizu obale, na desni imam železniško progo. Še vedno se vrstijo kraji z imeni na Balaton - Balatonfenyves, Balatonmáriafürdő, Balatonberény, obala pa je pozidana kar strnjeno.

velik del poti potekata proga in Korut skupaj
lepo urejena obala me spremlja ves čas
V Balatonfenyvesu se ustavim v odprtem lokalčku in popijem kavico. Edinega gosta v lokalu povprašam, kje moram zaviti, da se izognem Keszthelyju in pridem naravnost proti Baku in Lentiju. V polomljeni nemščini mi nekako dopove, da moram na križišču z regionalno cesto  zaviti v levo.  

Balatonfenyves

Na telefonskih žicah ob cesti se zbirajo številne jate ptic. Zgleda, da se pripravljajo na skupni odhod v južne kraje. Šele za Balatonberenyjem se naselja prenehajo in pridem do zahodne obale, ki je podobno kot vzhodna precej zaraščena s trstiko.

 
zbiranje za odhod na jug

 
Balatonbereny

Pričelo je rositi in v hrbet si mečem vodo, ki jo pobira zadnje kolo. Kmalu sem premočen. Kilometer ali dva naprej pripeljem do križišča z cesto 76. Promet na njej je močan. Tabla v desno kaže proti Keszthelyju, v levo pa proti Balatonszentgyörgyju. Spomnim se, da sem med možnostmi za prenočitev preverjal tudi ta kraj, pa tudi nasveta tistega gosta, ki mi je omenil, da moram nekje zaviti v levo. Tako brez premisleka zavijem v levo. Čez dva kilometra sem v kraju Balatonszentgyörgy. Smer mi je sumljiva, cesta 76 vodi skoraj naravnost na jug. Ustavim se na avtobusni postaji in povprašam prijazno domačinko za pot. 

dežuje...
 
čarda zanimivih oblik

Seveda moram nazaj do križišča in naprej po cesti 76 v smeri proti Keszthelyju. In slab kilometer naprej je naslednje križišče, kjer se cesta razcepi na krak 71 proti Keszthelyju in krak 76, ki vodi proti kraju Sármellék, kjer je letališče Heviz - Balaton. Tu moram zaviti v levo. V rahlem rosenju kar hitro vozim po dolgi ravnini. Tesno me prehitevajo osebni avtomobili, tovornjaki pa se običajno izognejo malo bolj. Vsi pa me oprhajo z vodo, ki jo pobirajo z vozišča. Po kakih 10 km te zoprne vožnje sem na križišču s cesto 75, ki vodi proti Lentiju. Ko zavijem na to cesto, sem že dovolj oddaljen od jezera, da preneha deževati. Pa tudi prometa je precej manj, tako da je vožnja bolj udobna. Le nekaj minut vožnje še, pa že prečkam reko Zalo in pridem v kraj Zalaapati.

od Balatonberenya do Zalaapatija mimo Sarmelleka


Sedaj v obratni smeri pobiram klance in doline, ki se jih spomnim še iz vožnje pred dvema dnevoma. Tokrat sem že malo bolj utrujen kot prvi dan, zato se v hrib vlečem nekoliko bolj počasi. A kljub temu jih zvozim vse. Ob 11.30 uri sem v kraju Bak. Tu je na križišču gostilna, kjer sem kosil prvi dan. Tokrat se mi zdi še prezgodaj za počitek, zato peljem kar skozi kraj. Ustavim se le toliko, da posnamem trgovino, krito z velikimi lesenimi skodlami. 


trgovina v Baku

V kraju Nova stopim v trgovino, nabavim nekaj osvežilne pijače, pa še kruh in salame. Ne da se mi izgubljati časa z gostilnami, pomalical bom kar ob poti. Par kilometrov izven Nove se ustavim na pokritem avtobusnem postajališču   in pomlatim pol štruce kruha s salamo in sirom.  To mi je namesto kosila dovolj.


 
Nova

križišče pri Redicsu, levo Genterovci, desno Bodehaza

Malo pred 15.uro pripeljem do Lentija in nekaj minut po 15.uri sem že čez mejo, zopet v Genterovcih. Tu se ustavim in malo razmišljam, kod bi jo ubral proti domu. Izberem si drugo varianto kot sem jo vozil prvi dan - tokrat grem proti Turnišču, Gančanom in Bakovcem. Morda je ta pot kak kilometer daljša od tiste preko Moravskih toplic, a ima to prednost, da se lahko izognem vožnji skozi Mursko Soboto. 

Turnišče
rastlinjaki Lušta v Renkovcih

V Turnišču naletim na gradbišče in skozi celo naselje se prebijam po razdrapanem makadamu. Potem vozim mimo paradižnikovih plantaž Lušta v Renkovcih. V razmetanih Gančanih se ponovno izgubim in namesto proti Lipovcem zavijem proti Beltincem. Napako sicer hitro opazim, ko na izhodu iz Gančanov opazim silose v Lipovcih na svoji desni. A ne da se mi vračati, raje vozim kar naprej proti Beltincem. Tam zavijem v desno proti Bratoncem in Dokležovju. Pred Dokležovjem napravim še zadnji postanek na prijetnem počivališču "Stari most", ki je posvečeno izgradnji prvega mostu na reki Muri. 
 
počivališče Stari most v Dokležovju


Še vožnja skozi Dokležovje, Bakovce, Krog, Murske Črnce in Tišino. Ob pol šestih zvečer sem ponovno na domačem pragu. 



Povzetek 


Pot od Radencev do Blatnega jezera, okrog njega in nazaj domov je po podatkih iz Google Maps dolga 436 km. Sam sem po števcu na kolesu prevozil nekaj več. Najbrž malo laže števec, nekaj kilometrov pa se je nabralo tudi pri razgledovanju mest in krajev ob poti ter z napačnimi odločitvami na nekaterih razpotjih. Prvi dan sem po lastnih izračunih prevozil 162 km, drugi dan 148 km in tretji dan ponovno 162 km, skupno torej  472 km. Vožnja okrog jezera je sorazmerno lahka, klancev je malo in niso preveč hudi. Precej težji in bolj zahteven je dostop do Balatona preko Lentija in Baka. Ne samo zaradi številnih klancev, še bolj zaradi občasno precej močnega prometa in dokaj brezobzirnih voznikov na tej cesti.   


Sama kolesarska pot - Balatoni Korut - poteka večino časa dokaj tesno ob jezeru in veliko časa tudi ob železniški progi.  Povezuje obalne kraje. Večji del poti je steza ločena od lokalnih cest, le v naseljih se vozi pretežno po lokalnih ulicah in tudi po promenadah ob obali.  Le na krajših odsekih je potrebno voziti po cesti štev. 71, ki vodi od Keszthelyja (slovensko ime kraja je Blatenski Kostel) proti Balatonfüredu in naprej ob jezeru do Balatonvilagosa, kjer se priključi na avtocesto proti Budimpešti. Skozi turistične kraje je kolesarska pot speljana tesno ob obali. Na koncu naselja je običajno povezovalna pot. To je kakšna izmed lokalnih ulic, ki vodi v klanec nazaj proti cesti 71, ob kateri je med naselji speljana 1,5 m široka kolesarska steza. 

Površina na kolesarski stezi je različne kvalitete. Makadama je le za vzorec. Bolj moteče so korenine dreves, ki so na gosto posajena ob poti. Senca je sicer prijetna, a korenine so marsikje dvignile asfalt tako močno, da se preko razpok lahko prebijaš le počasi. Oznake poti so zelo pogoste, logično postavljene in dokaj dobro opazne. Le redko sem bil v dvomu, kod naprej. Ker je bil že konec sezone, je bilo najbrž precej lažje voziti skozi naselja. Poleti mora biti to kar problematično, saj se pešci radi sprehajajo po Korutu. Pot je dobro obiskana, srečal sem kar precej organiziranih skupin in tudi parov ali posameznikov, ki so mi vozili nasproti. Nekaj skupin kolesarjev sem tudi prehitel, saj so se odločili za "mojo" smer. Vozi se v obeh smereh. Dobil sem občutek, da se jih večina odloča za smer, nasprotno poti kazalcev ure. Ob poti je veliko zanimivih krajev in točk, gostinska ponudba je dobra, cene pa zelo zmerne. Pot bom zagotovo ponovil še kdaj, vendar samo tisti del okrog jezera. Tedaj moram vključiti tudi prevoz s trajektom vsaj na delu poti.

Nekaj koristnih povezav:

Ni komentarjev:

Objavite komentar