11.9.2015 petek, Fonyod - Radenci, 152 km
Vreme je oblačno,
temperatura zjutraj 9 stopinj, čez dan do 24 stopinj. Od 08.ure do približno
10.ure je deževalo. Vožnje 10 ur, od 08.ure do 18.ure.
Prejšnji večer so
mi v restavraciji povedali, da pričnejo zajtrk streči šele ob 08.uri. Tri
četrti na osem se z vso opremo (ki jo predstavljata le na pol prazen nahrbtnik
in kolesarska čelada v drugi roki) pojavim v recepciji, da bi poravnal račun.
Tam ni še nikogar. Čez nekaj minut se pojavi od nekod kuhar v črnih cunjah in
me povabi v restavracijo na kavico. Tudi zajtrk me že čaka na mizi. Bel kruh,
salama in sir, maslo, med in marmelada. In še kavica z mlekom. Dobro se
založim, da bo čim dalje mir. V recepciji poravnam račun - 28 eur za sobo z
večerjo in zajtrkom vred se mi res ne zdi veliko.
Par minut čez osmo
zajaham kolo in nadaljujem kar naprej v hrib. Na vrhu hriba napravim nekaj
posnetkov. Nad jezerom se vlečejo nizki oblaki, očitno bo tudi danes deževalo.
 |
| jutranji pogled na jezero |
Kmalu se cesta spusti nazaj v dolino proti jezerski obali. Vozim po ulicah
precej blizu obale, na desni imam železniško progo. Še vedno se vrstijo kraji z imeni na Balaton - Balatonfenyves,
Balatonmáriafürdő, Balatonberény, obala pa je pozidana kar strnjeno.
 |
| velik del poti potekata proga in Korut skupaj |
 |
| lepo urejena obala me spremlja ves čas |
V Balatonfenyvesu se ustavim v odprtem lokalčku in
popijem kavico. Edinega gosta v lokalu povprašam, kje moram zaviti, da se
izognem Keszthelyju in pridem naravnost proti Baku in Lentiju. V polomljeni
nemščini mi nekako dopove, da moram na križišču z regionalno cesto zaviti v levo.
 |
| Balatonfenyves |
Na
telefonskih žicah ob cesti se zbirajo številne jate ptic. Zgleda, da se pripravljajo na skupni odhod v južne kraje. Šele za Balatonberenyjem se naselja prenehajo in
pridem do zahodne obale, ki je podobno kot vzhodna precej zaraščena s trstiko.
 |
| zbiranje za odhod na jug |
 |
| Balatonbereny |
Pričelo je rositi in v hrbet si mečem vodo, ki jo pobira zadnje kolo. Kmalu sem
premočen. Kilometer ali dva naprej pripeljem do križišča z cesto 76. Promet na
njej je močan. Tabla v desno kaže proti Keszthelyju, v levo pa proti Balatonszentgyörgyju.
Spomnim se, da sem med možnostmi za prenočitev preverjal tudi ta kraj, pa tudi
nasveta tistega gosta, ki mi je omenil, da moram nekje zaviti v levo. Tako brez
premisleka zavijem v levo. Čez dva kilometra sem v kraju Balatonszentgyörgy.
Smer mi je sumljiva, cesta 76 vodi skoraj naravnost na jug. Ustavim se na
avtobusni postaji in povprašam prijazno domačinko za pot.
 |
| dežuje... | |
 |
| čarda zanimivih oblik |
Seveda moram nazaj do
križišča in naprej po cesti 76 v smeri proti Keszthelyju. In slab kilometer
naprej je naslednje križišče, kjer se cesta razcepi na krak 71 proti
Keszthelyju in krak 76, ki vodi proti kraju Sármellék, kjer je letališče Heviz
- Balaton. Tu moram zaviti v levo. V rahlem rosenju kar hitro vozim po dolgi
ravnini. Tesno me prehitevajo osebni avtomobili, tovornjaki pa se običajno
izognejo malo bolj. Vsi pa me oprhajo z vodo, ki jo pobirajo z vozišča. Po
kakih 10 km te zoprne vožnje sem na križišču s cesto 75, ki vodi proti Lentiju.
Ko zavijem na to cesto, sem že dovolj oddaljen od jezera, da preneha deževati.
Pa tudi prometa je precej manj, tako da je vožnja bolj udobna. Le nekaj minut
vožnje še, pa že prečkam reko Zalo in pridem v kraj Zalaapati.
 |
| od Balatonberenya do Zalaapatija mimo Sarmelleka |
Sedaj v obratni
smeri pobiram klance in doline, ki se jih spomnim še iz vožnje pred dvema
dnevoma. Tokrat sem že malo bolj utrujen kot prvi dan, zato se v hrib vlečem
nekoliko bolj počasi. A kljub temu jih zvozim vse. Ob 11.30 uri sem v kraju
Bak. Tu je na križišču gostilna, kjer sem kosil prvi dan. Tokrat se mi zdi še
prezgodaj za počitek, zato peljem kar skozi kraj. Ustavim se le toliko, da posnamem trgovino, krito z velikimi lesenimi skodlami.
 |
| trgovina v Baku |
V kraju Nova stopim v trgovino, nabavim nekaj osvežilne pijače, pa še kruh in salame. Ne da se mi izgubljati časa z
gostilnami, pomalical bom kar ob poti. Par kilometrov izven Nove se ustavim na pokritem avtobusnem postajališču in pomlatim pol štruce kruha s salamo in sirom. To mi je namesto kosila dovolj.
 |
| Nova |
 |
| križišče pri Redicsu, levo Genterovci, desno Bodehaza |
Malo pred 15.uro pripeljem do Lentija in nekaj minut po 15.uri sem že čez mejo,
zopet v Genterovcih. Tu se ustavim in malo razmišljam, kod bi jo ubral proti
domu. Izberem si drugo varianto kot sem jo vozil prvi dan - tokrat grem proti Turnišču, Gančanom in Bakovcem. Morda
je ta pot kak kilometer daljša od tiste preko Moravskih toplic, a ima to prednost, da
se lahko izognem vožnji skozi Mursko Soboto.
 |
| Turnišče |
 |
| rastlinjaki Lušta v Renkovcih |
V Turnišču naletim
na gradbišče in skozi celo naselje se prebijam po razdrapanem makadamu. Potem
vozim mimo paradižnikovih plantaž Lušta v Renkovcih. V razmetanih Gančanih se
ponovno izgubim in namesto proti Lipovcem zavijem proti Beltincem. Napako sicer
hitro opazim, ko na izhodu iz Gančanov opazim silose v Lipovcih na svoji desni.
A ne da se mi vračati, raje vozim kar naprej proti Beltincem. Tam zavijem v
desno proti Bratoncem in Dokležovju. Pred Dokležovjem napravim še zadnji
postanek na prijetnem počivališču "Stari most", ki je posvečeno
izgradnji prvega mostu na reki Muri.
 |
| počivališče Stari most v Dokležovju |
Še vožnja skozi Dokležovje, Bakovce, Krog,
Murske Črnce in Tišino. Ob pol šestih zvečer sem ponovno na domačem pragu.
Povzetek
Pot od Radencev do Blatnega jezera, okrog njega in nazaj domov je po podatkih iz Google Maps
dolga 436 km. Sam sem po števcu na kolesu prevozil nekaj več. Najbrž malo laže
števec, nekaj kilometrov pa se je nabralo tudi pri razgledovanju mest in krajev
ob poti ter z napačnimi odločitvami na nekaterih razpotjih. Prvi dan sem po
lastnih izračunih prevozil 162 km, drugi dan 148 km in tretji dan ponovno 162
km, skupno torej 472 km. Vožnja okrog
jezera je sorazmerno lahka, klancev je malo in niso preveč hudi. Precej težji in bolj zahteven je dostop do Balatona preko Lentija in Baka. Ne
samo zaradi številnih klancev, še bolj zaradi občasno precej močnega prometa in dokaj brezobzirnih voznikov na tej cesti.
Sama kolesarska pot
- Balatoni Korut - poteka večino časa dokaj tesno ob jezeru in veliko časa
tudi ob železniški progi. Povezuje
obalne kraje. Večji del poti je steza ločena od lokalnih cest, le v naseljih se
vozi pretežno po lokalnih ulicah in tudi po promenadah ob obali. Le na krajših odsekih je potrebno voziti po
cesti štev. 71, ki vodi od Keszthelyja (slovensko ime kraja je Blatenski
Kostel) proti Balatonfüredu in naprej ob
jezeru do Balatonvilagosa, kjer se priključi na avtocesto proti Budimpešti. Skozi
turistične kraje je kolesarska pot speljana tesno ob obali. Na koncu naselja je
običajno povezovalna pot. To je kakšna izmed lokalnih ulic, ki vodi v klanec nazaj proti cesti 71, ob
kateri je med naselji speljana 1,5 m široka kolesarska steza.
Površina na kolesarski stezi
je različne kvalitete. Makadama je le za vzorec. Bolj moteče so korenine
dreves, ki so na gosto posajena ob poti. Senca je sicer prijetna, a korenine so marsikje
dvignile asfalt tako močno, da se preko razpok lahko prebijaš le počasi. Oznake poti
so zelo pogoste, logično postavljene in dokaj dobro opazne. Le redko sem bil v dvomu, kod naprej. Ker je bil že konec
sezone, je bilo najbrž precej lažje voziti skozi naselja. Poleti mora biti to
kar problematično, saj se pešci radi sprehajajo po Korutu. Pot je dobro
obiskana, srečal sem kar precej organiziranih skupin in tudi parov ali
posameznikov, ki so mi vozili nasproti. Nekaj skupin kolesarjev sem tudi prehitel, saj so se odločili za "mojo" smer. Vozi se v obeh smereh. Dobil sem občutek, da
se jih večina odloča za smer, nasprotno poti kazalcev ure. Ob poti je veliko
zanimivih krajev in točk, gostinska ponudba je dobra, cene pa zelo zmerne. Pot
bom zagotovo ponovil še kdaj, vendar samo tisti del okrog jezera. Tedaj moram vključiti tudi prevoz s trajektom vsaj na delu poti.
Nekaj koristnih
povezav:
Ni komentarjev:
Objavite komentar