Prvi dan - od Radencev do Révfülöpa

Vremenska napoved za naslednjih nekaj dni je obetala lepo vreme, zato sem se odločil, da bom opravil že dalj časa načrtovano vožnjo s kolesom okrog Blatnega jezera na Madžarskem.  Da stvar ne bi bila prelahka in končana v enem dnevu, sem si zamislil, da bi na pot krenil kar od doma in se tudi vrnil domov s kolesom. Računal sem na cca 450 km vožnje, za kar bi mi moralo zadostovati 3 ali 4 dni kolesarjenja. 

zemljevid poti do Balatona:  smer Radenci - Lenti - Bak - Keszthely

Blatno jezero ali po madžarsko Balaton je največje srednjeevropsko jezero. Leži v Panonski nižini na nadmorski višini cca 100 m. Od slovenske meje je oddaljeno približno 70 km. Jezero je podolgovate oblike, v smeri od severovzhoda proti jugozahodu je dolgo okrog 77 km, široko pa je med 4 in 15 km.  Najožje je pri mestu Tihany, kjer je ožina, ki loči dve jezerski kotanji, široka le 1,5 km. Okrog jezera je speljana železniška proga, preko jezera pa vodi tudi nekaj trajektnih linij. Okrog jezera vodi lepo urejena kolesarska pot, imenovana Balatoni Korut (korut = krog).  Pot je dolga približno 210 km, natančno dolžino je nemogoče navesti, ker obstajajo številne variante. 

Balatoni Korut - kolesarska pot okrog jezera

9.9.2015 sreda, Radenci -  Révfülöp, 162 km

Vreme sončno, temperatura zjutraj 11 stopinj, čez dan do 23 stopinj, vožnje 10 ur, od 08.ure do 18.ure. 

Že zgodaj zjutraj sem pričel s pripravami na pot. V nahrbtnik sem zbasal rezervno kolesarsko majico, dve termo majici, rezervno  perilo in nogavice, pa še volneno kapo in rokavice za primer jutranjega mraza. Dodal sem še dolge hlače in  srajco za zvečer  po koncu kolesarjenja. V žepe nahrbtnika sem potisnil čelno svetilko, mobitel s polnilcem, računalniško tablico, fotoaparat in nekaj rezervnih baterij, žepni nož in škatlico magnezija proti morebitnim krčem.  Ko sem že skoraj odpeljal od doma, sem se spomnil še na kolesarski komplet orodja in sprej za zasilno krpanje zračnice.

kolo je pripravljeno...

Točno ob 08.uri sem krenil na pot. Ker je bilo jutro precej sveže, sem za začetek oblekel vetrovko in na roke nataknil še rokavice. Prvi kilometri skozi Petanjce in Tišino so bili kar zoprni, ker so bile mišice še hladne, kolesarska pot pa vodi po pločnikih, ki so pri vsakem dovozu do hiše poglobljeni in sem moral ves čas paziti, da sem pravočasno dvignil ta zadnjo. V Tišini sem zavil v levo proti Vanči vasi, da sem se izognil prometni glavni cesti, ki vodi od Tišine proti Murski Soboti. Mimo trgovskega centra Maximus sem se pripeljal v Mursko Soboto (190 m, 12.436 prebivalcev). Na glavnem soboškem trgu sem parkiral kolo pred banko NLB in stopil kupit forinte. Menjalni tečaj je bil 315 forintov za evro. Zamenjal sem le 50 evrov, toliko da bo za hrano in pijačo po poti. V hotelih bom plačeval prenočevanje z Mastercardom.  

Ko sem po kar dolgem čakanju le opravil nakup denarja, sem odpeljal proti Noršincem. Ob 09.10 uri sem bil pri gostilni Oaza v Tešanovcih (185 m, 375 prebivalcev). Malo naprej od Oaze je slikovita Panonska vas, naselje turističnih hišic, kritih s slamo. Zapeljal sem med te hišice in jih poslikal. Kar nekaj jih je bilo zasedenih s turisti. 

panonska vas v Tešanovcih

V Tešanovcih sem se obrnil na desno in vozil proti Bogojini (183 m, 350 prebivalcev).   Takoj za vasjo se prične lepo urejena kolesarska steza, speljana ob levi strani glavne ceste. Prehitel sem skupino šolskih otrok, ki so razigrano tekali po kolesarski stezi in so se le počasi umaknili, ko jih je učiteljica skregala, naj mi dajo prostor. Tik pred vasjo je kolesarske steze konec in po makadamu sem prevozil zadnje metre proti sloviti cerkvi v Bogojini. Čeprav sem to cerkev obiskal že večkrat, sem se tudi tokrat ustavil za trenutek pred njo in občudoval Plečnikovo stvaritev. 

Plečnikova cerkev v Bogojini

Nato sem nadaljeval z vožnjo skozi Filovce, kjer je zelo znana lončarska obrt. Peljal sem mimo vasi in pozdravil skupino ljudi, ki so na polju pobirali krompir. Buče so v glavnem že povsod pospravljene, o čemer pričajo kupi zmletih lupin po njivah. Vozil sem skozi Strehovce do Dobrovnika. Tam sem se za kratko ustavil pred cerkvijo in malo spočil zadnjo plat. Še dve vasi -  Žitkovci in Kamovci, pa so bili pred mano Genterovci (Göntérháza, nadmorska višina 164 m), zadnja slovenska vas na moji današnji poti. V Genterovcih sem zavil na levo na dolgo ravnico, ki vodi naravnost proti vzhodu proti Madžarski. 
 

od Genterovcev proti meji

Po nekaj kilometrih vožnje po tej dolgi ravnici sem bil na meji. Na desni madžarska tabla, na vozišču povsem nov asfalt, za menoj na levi slovenska tabla z evropskimi zvezdicami. Do sem je bilo točno 40 km, vozil pa sem 2 uri in 10 minut. Po nekaj kilometrih hitre vožnje po odlični asfaltni cesti sem pripeljal do križišča. Levo je 5 km oddaljena Bodehaza, naravnost Redics in Lenti. Torej moram naravnost, naprej proti vzhodu. Cesta je obupna, razpoke, jame, asfaltne krpe. Le s težavo vozim dva, tri kilometre do Redicsa. 

 

križišče s cesto 86 pri Redicsu

Tam prečkam glavno cesto štev. 86, ki vodi od mejnega prehoda Redics proti Körmendu (slovensko Kermendin, 12.379 prebivalcev). Sedaj sem na cesti štev. 75, ki vodi proti Keszthelyju (slov. Blatenski Kostel). Do tja moram prevoziti še 71 km. Tu je županija Zala. Imenuje se po reki Zali. Tudi veliko krajev v tej županiji ima ime, ki se začne z Zala… (največji izmed njih je Zalaegerszeg, slov. Jageršek, 62.159 prebivalcev). 

Relief županije Zala. Dobro so vidni jarki v smeri sever - jug, ki jih je potrebno prečkati v smeri proti jezeru.

Ob levi strani sicer zelo prometne ceste 75 je speljana lepa kolesarska pot in vozim preko 25 km/h. Srečujem redke kolesarje, vendar med njimi ni popotnikov, so le domačini, ki se vozijo s kolesom po opravkih. Malo pred 11.uro sem v mestu Lenti (slov. Lentiba, 8.541 prebivalcev). Mesto je zelo lepo, povsod so zasajene rože. Ulice so čiste, kolesarska steza skozi naselje je lepo urejena. Do sem je bila pot lahka, v glavnem samo ravnice, premagati sem moral le nekaj blagih vzpončkov. 

 pot od Redicsa proti Lentiju

mesto Lenti

Od tu dalje pa je bila povsem druga pesem. Cesta 75 je zelo prometna. Kolesarske poti ni, voziti je treba med tovornjaki in osebnimi avtomobili, ki do kolesarjev nimajo nobenega spoštovanja. Kjer je cesta v ravnini, osebni avtomobili divjajo na vso moč. Marsikateri me prehiti povsem na tesno tudi v trenutku, ko nasproti vozijo druga vozila in ne more zapeljati na nasprotni pas. Le redki tovornjakarji upočasnijo za menoj in me prehitijo šele, ko nasproti ni drugih vozil. Cesta je v slabem stanju, ob desnem robu je vsa razpokana in nagrbančena, od kolesnic težkih tovornjakov je nastal na vozišču že globok žleb.  Izogibam se največjim razpokam in skušam voziti čim bolj tesno ob desnem robu. Včasih zapeljem tudi na bankino in spustim mimo vozila za seboj. Teren je zahteven. Ko vidim pred seboj gozd, že vem, kaj bo sledilo. Najprej spust glokobo v dolino, takoj na najnižji točki se že prične dolg vzpon na drugo stran jarka. To se ponavlja vsakih nekaj kilometrov. V najbolj globokih jarkih so običajno skrita naselja. Prvo naselje ob poti je Nova in potem Zalatarnok. 

Ob 12.30 uri sem v kraju Bak (1708 preb.). Čas je za daljši počitek in kosilo. Na kolesu sem nepretrgoma že skoraj 5 ur. Ob križišču dveh glavnih cest najdem gostilno Valicka. 

Kolo nezaklenjeno parkiram pred vhodnimi vrati. Ključavnico za zaklepanje kolesa sem pozabil doma! Sedem za mizo in naročim menu, zraven pa radlerja. Povprašam za wifi. Imajo ga in to brez zaščite. Povežem se v internet in na strani Bookinga rezerviram prenočišče za nocoj. Izberem si kraj Révfülöp (1161 preb.), ki je kakih 36 km naprej od Keszthelyja. V tem kraju je na voljo kar nekaj hotelov z ugodno ceno. Vendar si raje izberem hostel Hullam. Leži v neposredni bližini kolesarske poti, ima na voljo shrambo koles, najugodnejša ponudba pa je za posteljo v sobi s štirimi ležišči. Cena je zelo simpatična, zgolj 15 evrov za posteljo. Tudi ocene dosedanjih obiskovalcev tega hostela so zelo pozitivne. Hvalijo predvsem prijaznost osebja in atmosfero. Malo špekuliram, da je glede na konec turistične sezone kar lepa možnost, da bom v sobi sam, morda bova v njej največ dva. In še najlepše, v tem hostelu odpovedi sploh ne zaračunajo. Če ne bom uspel do večera priti do tja, bom pač že prej poiskal kako sobo ob poti. Za kosilo je najprej juha z rezanci. Sledi nekako dušeno meso s testeninami, solate iz rdeče pese je le za vzorec. Za silo se najem. Nato plačam. Kosilo z radlerjem vred me je stalo 1250 forintov ali malo manj kot 4 evre! Kolo me je počakalo, nikogar niso zasrbeli prsti. Malo bolj leno nadaljujem pot proti Blatnemu jezeru. Nadaljevanje je še malce bolj naporno kot prvi del poti. Klanci in spusti se nizajo eden za drugim. Prvo naselje ob poti je dolga in razvlečena vas Pölöske, sledita Zalaszentmihaly in Pacsa. Takoj za naseljem Zalaapati najprej vozim preko mostu čez reko Zalo. 

 

most čez reko Zalo

Kmalu zatem prečkam cesto štev. 76, ki vodi od Nagykanisze (slov. Velika Kanjiža, 51.88 prebivalcev) proti Zalaegerszegu. Končno se cesta malo položi, večnih klancev je konec. Bližam se vasi Alsópáhok, od tu imam do Keszthelyja samo še 7 kilometrov. Ob 15.uri sem končno pri tabli, ki označuje mesto Keszthely, zelena smerna puščica pa kaže že tudi smer proti Balatoni Korutu. 

pred mestom Keszthely - prva smerna tabla za Korut

Keszthely je staro mesto, njegovi začetki datirajo v leto 1247. Je največje mesto ob Blatnem jezeru, šteje 20.895 prebivalcev. Najbolj znan zgodovinski objekt v mestu je palača Festetics, v njej je urejen arheološki, naravoslovni in zgodovinski muzej. 

palača Festetics v Keszthelyju

 

mestna hiša v Keszthelyju

V bližini mesta je turistično naselje Hevisz. Keszthely je zelo obiskano turistično mesto. Po lepo urejenem mestnem centru se sprehajajo številni turisti, skozi peš cono pa je dovoljena vožnja s kolesom. Pred cerkvijo na glavnem mestnem trgu sem našel prve oznake Balatoni koruta. Spustil sem se po klancu do obale jezera. V pristanišču vidim trajekt, ki vozi preko jezera do kraja Balatonmariafurdo, trajektna  linija pa poteka tudi preko Badacsonyja do Fonyoda na drugi obali. 

začetek Koruta v Keszthelyju

pomol v pristanišču Keszthely

V pristanišču in parku ob njem sem posnel nekaj fotk, nato pa sem zavozil na sloviti Balatoni korut. Pot vodi tesno ob obali, proti prvemu naselju ob poti, 3 km oddaljenemu Gyenesdiasu. 
 

prvi kilometri kolesarske poti

Ob jezeru se vrstijo lokalčki, gostilne, restavracije, stare vile. Večina lokalov je zaprtih, glavna sezona je končana. Naslednji kraj je Vonyarcvashegy, sledi Balatongyörök. Po poti že srečujem številne kolesarje, ki mi vozijo nasproti. Nekateri so opremljeni z nahrbtniki ali popotnimi torbami, obešenimi na prtljažnikih. Večina pa jih je brez opreme, najbrž kolesarijo samo na krajših razdaljah.

kolesarji nasproti

 

kolesarski servis

Povsod so izposojevalnice koles, servisne delavnice, lokalčki s sladoledom in pivom. Večina jih je sicer zaprtih, a pri taki množini se jih vedno najde dovolj, da nisi žejen. Ustavil sem se pri enem izmed njih in se odžejal z radlerjem. Še naprej tesno ob obali sem vozil mimo vasi Balatonederics. Tukaj sem zapustil županijo Zala in vstopil v županijo Veszprem. Malo naprej sem prišel do vasi Szigliget. Ruševine gradu Szigliget iz 12.stoletja so na vulkanskem hribu z nadmorsko višino 239 m. Obisk gradu, ki je sicer le malo s poti, sem si prihranil za naslednji obisk Balatona. 

zahodni del jezera, številne trajektne linije

ruševine gradu Szigliget

Naslednji kraj ob poti je večje naselje Badacsony. Mestece leži na polotoku, na sredini katerega je večji hrib zanimive okrogle oblike, obdan z vinogradi. Okolica mesta je znana kot odlična vinorodna lega, tukaj pridelujejo grozdje vrste pinot - z lokalnim imenom szürkebarát. Ostale vrste vina, ki jih pridelujejo v tej regiji, so še muškat, laški rizling in renski rizling. Ob poti je bilo kar nekaj štantov, na katerih so prodajali že zrelo rdeče in belo grozdje. 
 

vinogradi v okolici Badacsonyja

Še nekaj kilometrov čudovite vožnje tesno ob obali me je pripeljalo do kraja Abrahamhegy (hegy = gora, hrib). Od tod je le še streljaj do mojega današnjega cilja. Mestece Révfülöp leži tesno ob obali jezera. Hostel Hullam sem našel brez težav. 

hostel Hullam v Révfülöpu

terasa hostla s čajno kuhinjico

Pri vhodu na mestno plažo sem prečkal železniško progo in glavno cesto 71, na drugi strani te ceste sem že opazil hostel. Prijazni receptor mi je pokazal shrambo za kolesa, nato me je peljal v sobo. V sobi je že bil en gost, fant, star okrog 25 let. Predstavil se mi je kot Egon, prihaja iz Belgije. Obiskal je že Slovaško z Bratislavo, bil je v Budimpešti, jutri pojde na ogled Keszthelyja. Po tuširanju sem se preoblekel v "nekolesarske" cunje in stopil po hrano. V marketu, ki je takoj poleg hostela, sem kupil kruh, sir in salame za zajtrk, pa še fanto za kolesarski bidon. Hrano sem odnesel v sobo, nato pa šel do restavracije, ki sem jo ob prihodu v mesto opazil na mestni plaži. Naročil sem večerjo, zrezek in solato. Še preden sem hrano dobil na mizo, je k meni prisedel Egon. Skupaj sva povečerjala, nato sem šel nazaj v hostel. Še malo interneta in televizije, a me je pobralo še pred 21.uro zvečer. Za menoj je 162 km kolesarjenja, moram se spočiti za naslednji dan.